»Arhitekti se navadno navdušujemo nad končnim izdelkom arhitekture, nad njeno eteričnostjo, nad tem, kako v prostor pade svetloba, kakšna je materialnost, ampak rojstvo vse te arhitekture je povsem neeterično, je zelo fizično, grobo in resnično.«
»Vernakularno arhitekturo razumemo kot živ in za sodobnost aktualen eksemplar energetskih principov, na podlagi katerih lahko kritično reinterpretiramo sodobno arhitekturno produkcijo in razmišljamo o arhitekturi prihodnosti, za katero ni dovolj, da je 'energetsko učinkovita' – postati mora ekološka.«
»Nagrada je prišla nekoliko nepričakovano, saj nisem na Norra Tornen nikoli gledal kot na stolpnici. Razlikujeta se od običajne ideje o nebotičnikih. Nista monumentalna, ampak domačna, njuna estetika je neformalna in se zanašata na ponavljanje zgolj zato, da ustvarita raznolikost.«
»Nikoli si nisem predstavljala, da se lahko osredotočam na najbolj marginalizirane ljudi svoje države – podajam se po neoznačenih poteh potepuhov – in sem ob tem še vedno kandidatka za najvišje časti v arhitekturnem poklicu.«
»Eno od splošnih pravil pri opazovanju krajine je, da k njej pristopimo s širšega vidika kot dela celostne geografije Japonske. S tem se zavemo, da gre za deželo številnih gora, z obiljem blago valovite pokrajine, ki se čez dolgo otočje razteza od severa proti jugu, da ima večina območij milo, vlažno podnebje s spreminjajočimi se letnimi časi. Še pomembnejše je, da pogosto utrpi naravne nesreče, različne ujme, kot so potresi, vulkanski izbruhi, cunamiji, tajfuni, hudi nalivi, močno sneženje, poplave in plazovi. Drugače rečeno, Japonska se kot država nikoli ne bi uspešno razvila brez umetne melioracije in intenzivnega izkoristka omejene danosti ravnin, na katerih lahko nastanejo mesta, ter spoprijemanja s stalno nevarnostjo naravnih nesreč.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju